- Čas:13. 04. 2021od 18:00 do 19:30Lokacija:Online Event
Feministični seminar: Klara Otorepec: Kako biti feministično nasilne?
Zgodovinski primeri uporabe nasilja kot sredstvo političnega boja kažejo na to, da ima ta lahko številne negativne učinke. Še tako legitimno družbeno gibanje lahko kaj hitro spremeni v obrobno, v očeh javnosti ekstremistično in potemtakem iracionalno, partikularno interesno skupino, ki ne zmore več predstavljati večine (kar se je zgodilo tudi britanskim sufražetkam), hkrati pa nasilje množice sproži še nasilnejši odziv sistema, ki ima pri tem na voljo več materialnih in drugih sredstev, da ga izvaja. Nasilje kot sredstvo upora tudi ne more biti nekaj občasnega ali začasnega. Kot je v nedavnem pogovoru za Radio Študent (2020) opozorila politična aktivistka in filozofinja Lana Zdravković, resno izbrati in prakticirati (politično) nasilje pomeni pristati na neko povsem drugo življenje.
Številna feministična gibanja in feministke ter feministi se do uporabe nasilja kot sredstvo političnega boja distancirajo, saj ne želijo pri doseganje feminističnih ciljev reproducirati nečesa, kar patriarhat kot sredstvo zatiranja dnevno izvaja nad ženskami. Kljub temu se v luči aktualnega družbenega dogajanja, pojavlja vprašanje, ali obstaja produktivni način povezave nasilja in feminizma ter kako lahko feministke nasilje uporabimo za preseganje spolnih stereotipov, ne da bi ob tem zapadle v nove oblike družbeno predpisanih spolnih vlog.
Klara Otorepec (1989) je novinarka, radijska tehnica in publicistka. Od l. 2014 je sourednica prve feministične radijske oddaje v Sloveniji, Sektorja Ž na Radiu Študent, prispevke pa objavlja tudi na Spol.si in v reviji Dialogi ter Razpotja.
Predavanje poteka v sklopu Feminističnega seminarja, ki ga organizirata Katja Čičigoj in Klara Otorepec v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana. Seminar je sestavljen iz bralnega krožka in mesečnih predavanj. Srečanja se odvijajo vsak drugi torek v mesecu. - Čas:13. 04. 2021od 18:00 do 19:30Lokacija:Facebook Live
Mojca Dobnikar: Dolga feministična osemdeseta leta
Dolga feministična osemdeseta leta se začnejo v drugi polovici sedemdesetih in se zaključijo na začetku devetdesetih. Osmišljamo feministično geslo »Osebno je politično« in zavračamo uradno politiko enakosti spolov, ki pravi: »Ženskega vprašanja ni.« Delujemo v kontekstu novih družbenih gibanj v Sloveniji in se povezujemo s feminističnim gibanjem v tedanji Jugoslaviji. Postavljamo mejnike v razvoju feministične teorije in aktivizma. Odkrivamo zgodovino feminizma in zgodovino žensk. Vstopamo v javnost, doživljamo odzive različnih javnosti, ustvarjamo lastno javnost. Odpiramo v javnosti neobstoječa vprašanja ali obstoječa vprašanja na nov način (spolna usmerjenost in identiteta, reproduktivne pravice proti demografski politiki, nasilje v zasebni sferi). Radikalno zarežemo leta 1985 (»Samo za ženske«), ko se očitkom nasprotnic_kovsamostojnega ženskega organiziranja pridružijo očitki »podpornikov_ic« feminizma o getoizaciji. V resnici smo vpete v številne aktivnosti na drugih področjih (mirovništvo, ekologija, boji za svobodo tiska …). Enega zadnjih krogov osemdesetih tečemo leta 1991 z demonstracijami za pravico do splava. Jedro naše zapuščine: ženski študiji, ženska politika in ženske nevladne organizacije.
Mojca Dobnikar je študirala jezike, filozofijo, primerjalno književnost in agronomijo, diplomirala iz ekonomije. Sodelovala je v študentskem časopisu Tribuna, pozneje je bila glavna urednica knjižne zbirke Krt (predhodnice današnje Založbe Krtina). Od študentskih let prevajalka družboslovne in humanistične literature, predvsem iz nemščine in angleščine (od A. Kollontaj, W. Reicha in S. Freuda prek J. Habermasa, K. Marxa ter S. Brownmiller, J. Squires in bell hooks do L. Adamiča in H. Zinna). Sredi osemdesetih let aktivno vstopila v feministično polje, bila med pobudnicami in/ali sodelavkami ženskih skupin in nevladnih organizacij: Ženska sekcija pri Sociološkem društvu (1984–1985), Ženska sekcija Lilit pri ŠKUC-Forumu (1985–1991), SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja (1989–2002), Ženske za politiko (1990–1992), Ženski center na Metelkovi (1993–1995), Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa (2003–).
Več na: https://www.facebook.com/events/451831619218119/