- 05. 03. 2020Lokacija:Metelkova Mesto, galerija Alkatraz, Ljubljana
21. Rdeče zore / Razkrivanje tančice tišine
Đejmi Hadrović, Razkrivanje tančice tišine, 5.3. - 27.3.2020
Metelkova Mesto, galerija Alkatraz, Ljubljana
21. edicijo Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore bo s samostojno razstavo otvorila mlada umetnica Đejmi Hadrović, ki v svoji umetniški praksi naslavlja feministične teme znotraj specifičnega, post-jugoslovanskega prostora in časa; referira se namreč tudi na (pol)preteklo zgodovino. Umetnica “ima močno pozicijo v sodobni generaciji slovenskih umetnic_kov, njeno delo se neposredno nanaša na kapitalizem, na odnos dela in kapitala ter na patriarhalne strukture družbe.” Skozi medij videa, fotografijo in performans se pronicljivo in konsistentno loteva vprašanj spola, večplastnosti identitete, migracij in diskriminacije na podlagi veroizpovedi ter etničnega porekla, ter z ostrino podaja kompleksno kritiko družbe.
Tekst v celoti: http://galerijalkatraz.org/?p=16488
Đejmi Hadrović (1988), rojena v Trbovljah, je umetnica, katere ustvarjanje temelji na časovnem mediju. Leta 2018 je bila nominirana za nagrado OHO - mlada vizualna umetnica. Prejela je nagrado Förderungspreise der Stadt Wien 2018 in je od leta 2017 doktorska študentka na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Poudarek Hadrovićinih umetniških del je na poskusu ekstrapolacije pomembnih kulturnih povezav in ideoloških točk na Balkanu in post-socialistični regiji na splošno. Podrobneje skuša opredeliti feminizem, spolnost in spol v post-jugoslovanskem prostoru. Njeno delo temelji na teoretičnem okviru, ki ga uporablja v sodobni umetniški praksi, kot je video, fotografija, performans in instalacija.
Več o umetnici na http://dejmihadrovic.si/ - Čas:05. 03. 2020od 18:00 do 20:00Lokacija:Društvo DIH, Slomškova ulica 25, 1000 Ljubljana
Pogovor: Kako bomo živele_i, ko bomo stare_i?
"Mislili smo, da smo naredili velik napredek s poroko za vse, vendar je še toliko stvari, za katere se moramo boriti?"
Max Primmer aka Di Alysis, 71, Avstralija
Kaj bomo, ko bomo stare_i? Bomo lahko suvereno in brez strahu živele_i naše identitete ali bomo morale_i nazaj v klozet? Bomo osamlejene_i, ko bodo naše_i ljubljene_i umrle_i ali bomo še vedno imele_i svoj varen krog ljudi? Bomo pred patronažnimi sestrami skrivale_i mavrice in slike ljubljenih? Bo osebje v varovanih stanovanjih ali domovih upokojencev ignoriralo našo identiteto ali nas bo podprlo? Nas bo vodstvo domov obvarovalo pred izpadi homofobov in transfobov? Kaj bomo, ko bomo stare_i? Kako načrtujete svojo starost?
O tem se bomo, po ogledu kratke projektcije z naslovom "How the age care system fails LGBTQI+ elders", pogovarjale_i na srečanju v četrtek, 5. marca, ob 18.00 na Društvu DIH, na Slomškovi 25 v Ljubljani.
Pridite z vseh generacij! - Čas:05. 03. 2020od 19:00 do 20:00Lokacija:Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana
Predavanje dr. Irene Žmuc: Moški v čipkah
Objavljamo nov datum predavanja dr. Irene Žmuc, avtorice razstave Knjiga. Znanje. Razum.
Vabljeni v četrtek, 5. marca v Mestni muzej Ljubljana, kjer bomo govorili o moških v čipkah in visokih petah!
Spremembe oblačilne kulture v 17. stoletju so, zlasti pri moških, nakazovale velike družbene spremembe: absolutizem vladarja in najemniška vojska sta spremenila moškega-viteza-vojaka v moškega-izobraženca.
Nova moška plemiška obleka se je uveljavljala ob pomislekih in zgražanju (moških) sodobnikov. Španska togost (črna barva je še ostajala barva dostojanstva in ugleda) se je umikala francoski radoživosti. V moški modi so se pojavili novi kroji, najraznovrstnejše tkanine in barve, številni modni dodatki, trakovi in trakci, porte, vrvice in pentlje ter predrti in napihnjeni rokavi z vstavljeno raznobarvno svilo. Nova obutev so bili široki škornji z zavihki. Prava modna obsedenost so postale tudi čipke, ki so jih na metre dodajali oblačilom, tako zgornjim in spodnjim.
S svojimi frizurami in modno podobo so moški modni ideal postali mušketirji, pripadniki kraljeve vojske Ludvika XIII.
Eno uro pred predavanjem, ob 18. uri pa vabljeni tudi na javno vodstvo po razstavi Knjiga. Znanje. Razum. - Čas:05. 03. 2020od 20:00 do 23:00Lokacija:Cankarjev Dom Ljubljana, Slovenia
Fabula: Sheila Heti
Če si med branjem knjige podčrtujete povedi, kakor si jih sam, vam bo pri branju tega romana zmanjkalo svinčnika. – The New York Times
Sheila Heti je s svojima deloma How Should a Person Be in Women in Clothes prodrla med kritiško in bralsko najbolj čaščene avtorice svoje generacije. Svoj prvi prevod v slovenščino dobiva z romanom, Materinstvo, ki so ga svetovni mediji razglasili kot enega najboljših romanov leta 2018, njegova avtorica pa je bila deležna vsesplošnega kritiškega navdušenja ter je v manj kot enem letu po izdaji že dosegla kultni status tako na literarnem kot na teoretskem področju.
Materinstvo je roman, ki prevprašuje vlogo ženske, ukvarja pa se tudi s samo formo romana. Če bi ga želeli zreducirati na nekaj misli, bi rekli, da gre za razmislek o tem, ali imeti otroke ali ne – so še vedno nujnost ali so postali le sentimentalna gesta? A v resnici je to delo mnogoplastno, razpeto med teorijo, življenje in fikcijo si zastavlja temeljna vprašanja o tem, kako preživeti in živeti, kdo smo in v čem je smisel. Gre za filozofski roman, kar mestoma spretno skriva za navideznimi banalostmi, a to le zato, da lahko iznenada udari z vso silo. Je temeljno branje za vse, ki razmišljajo o tem, ali bi imeli otroke, pa tudi za tiste, ki so to odločitev že sprejeli, a življenje zato ni nič lažje.
Roman je prevedla Katja Zakrajšek.
Pogovor bo povezovala Manca G. Renko.
Dogodek bo tolmačen v slovenščino.
Brezplačne vstopnice na voljo na blagajni Cankarjevega doma.
Festival literature sveta Fabula sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS. - 06. 03. 2020Lokacija:Metelkova Mesto, galerija Alkatraz, Ljubljana
21. Rdeče zore / Razkrivanje tančice tišine
Đejmi Hadrović, Razkrivanje tančice tišine, 5.3. - 27.3.2020
Metelkova Mesto, galerija Alkatraz, Ljubljana
21. edicijo Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore bo s samostojno razstavo otvorila mlada umetnica Đejmi Hadrović, ki v svoji umetniški praksi naslavlja feministične teme znotraj specifičnega, post-jugoslovanskega prostora in časa; referira se namreč tudi na (pol)preteklo zgodovino. Umetnica “ima močno pozicijo v sodobni generaciji slovenskih umetnic_kov, njeno delo se neposredno nanaša na kapitalizem, na odnos dela in kapitala ter na patriarhalne strukture družbe.” Skozi medij videa, fotografijo in performans se pronicljivo in konsistentno loteva vprašanj spola, večplastnosti identitete, migracij in diskriminacije na podlagi veroizpovedi ter etničnega porekla, ter z ostrino podaja kompleksno kritiko družbe.
Tekst v celoti: http://galerijalkatraz.org/?p=16488
Đejmi Hadrović (1988), rojena v Trbovljah, je umetnica, katere ustvarjanje temelji na časovnem mediju. Leta 2018 je bila nominirana za nagrado OHO - mlada vizualna umetnica. Prejela je nagrado Förderungspreise der Stadt Wien 2018 in je od leta 2017 doktorska študentka na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Poudarek Hadrovićinih umetniških del je na poskusu ekstrapolacije pomembnih kulturnih povezav in ideoloških točk na Balkanu in post-socialistični regiji na splošno. Podrobneje skuša opredeliti feminizem, spolnost in spol v post-jugoslovanskem prostoru. Njeno delo temelji na teoretičnem okviru, ki ga uporablja v sodobni umetniški praksi, kot je video, fotografija, performans in instalacija.
Več o umetnici na http://dejmihadrovic.si/