- 10. 03. 2020Lokacija:Metelkova Mesto, galerija Alkatraz, Ljubljana
21. Rdeče zore / Razkrivanje tančice tišine
Đejmi Hadrović, Razkrivanje tančice tišine, 5.3. - 27.3.2020
Metelkova Mesto, galerija Alkatraz, Ljubljana
21. edicijo Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore bo s samostojno razstavo otvorila mlada umetnica Đejmi Hadrović, ki v svoji umetniški praksi naslavlja feministične teme znotraj specifičnega, post-jugoslovanskega prostora in časa; referira se namreč tudi na (pol)preteklo zgodovino. Umetnica “ima močno pozicijo v sodobni generaciji slovenskih umetnic_kov, njeno delo se neposredno nanaša na kapitalizem, na odnos dela in kapitala ter na patriarhalne strukture družbe.” Skozi medij videa, fotografijo in performans se pronicljivo in konsistentno loteva vprašanj spola, večplastnosti identitete, migracij in diskriminacije na podlagi veroizpovedi ter etničnega porekla, ter z ostrino podaja kompleksno kritiko družbe.
Tekst v celoti: http://galerijalkatraz.org/?p=16488
Đejmi Hadrović (1988), rojena v Trbovljah, je umetnica, katere ustvarjanje temelji na časovnem mediju. Leta 2018 je bila nominirana za nagrado OHO - mlada vizualna umetnica. Prejela je nagrado Förderungspreise der Stadt Wien 2018 in je od leta 2017 doktorska študentka na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Poudarek Hadrovićinih umetniških del je na poskusu ekstrapolacije pomembnih kulturnih povezav in ideoloških točk na Balkanu in post-socialistični regiji na splošno. Podrobneje skuša opredeliti feminizem, spolnost in spol v post-jugoslovanskem prostoru. Njeno delo temelji na teoretičnem okviru, ki ga uporablja v sodobni umetniški praksi, kot je video, fotografija, performans in instalacija.
Več o umetnici na http://dejmihadrovic.si/ - Čas:10. 03. 2020od 17:00 do 19:00Lokacija:TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi
UG 2020 | #VsakDan8Marec
TAM-TAMova Ulična galerija v koprodukciji z Mesto žensk - Društvom za promocijo žensk v kulturi predstavlja razstavo #VsakDan8Marec.
Vi in vaši prijatelji vabljeni na odprtje razstave v torek, 10. marca, ob 17. uri na Vegovo ulico v Ljubljani.
Izobraževalni projekt #VsakDan8Marec Društvo Mesto žensk ob mednarodnem dnevu žensk že vrsto let pripravlja za učiteljice in učitelje, mladinske delavke in delavce, starše in vse, ki želite v dialogu z mladimi nasloviti vprašanje spolne (ne)enakosti.
Razstavo #VsakDan8Marec so sooblikovale Vesna Bukovec, Tea Hvala in Teja Reba. Izhajale so iz istoimenskega kviza, ki učenke in učence osnovnih in srednjih šol na igriv način spodbuja k spoznavanju kolektivnih bojev za enakost in pravičnost, izborjenih pravic žensk in področij, na katerih je spolna neenakost še vedno ali vse bolj pereča. Denimo, kviz obravnava splet okoliščin, ki vodi v vse večjo revščino starejših žensk v Sloveniji: povečevanje plačnih razlik, utrjevanje spolne delitve dela, feminizacijo določenih poklicev in splošno prekarizacijo dela.
Kviz #VsakDan8Marec se posveča tudi posameznicam – zgodovinskim in sodobnim borkam za ženske pravice, umetnicam, znanstvenicam, izumiteljicam in drugim pomembnim osebnostim.
Brezplačno pedagoško gradivo za samostojno izvedbo kviza. #VsakDan8Marec pripravljajo Ana Čigon, Tea Hvala, Urška Jež, Amela Meštrovac in Teja Reba. Dostopno je na povezavi: http://cityofwomen.org/sl/content/vsakdan8marec. - Čas:10. 03. 2020od 17:00 do 18:30Lokacija:Podiplomska šola ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana
Alenka Zupančič: A-seksualno nasilje in sistemski užitek
Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na predmetu Psihoanaliza in družbena vez v okviru Filozofski modul - Podiplomska šola ZRC SAZU imela red. prof. dr. Alenka Zupancic:
A-seksualno nasilje in sistemski užitek.
Hvalevredna pozornost, ki jo je bilo v zadnjem desetletju in več deležno seksualno nasilje, je v nekaterih okoljih proizvedlo tudi manj hvalevreden stranski učinek. Namreč idejo, če ne kar ideologijo, v skladu s katero je moč/oblast dobra, če le nihče ne uživa v njej. Lahko ima še tako brutalne posledice za življenje nas vseh, a če deluje »profesionalno«, je vse v redu. Edino nasilje, ki ga prepoznavamo, je subjektivno nasilje, definirano kot osebna »zloraba« moči/oblasti. Predavanje bo izhajalo iz izpraševanja razmerja med seksualnostjo in nasiljem, in sledilo vzponu »zlorabe« kot ključne besede, s katero tako imenovani liberalni politični in akademski diskurz misli nasilje. Seksualnost, želja in užitek so vse redkeje raziskovani kot taki, pač pa so vse pogosteje uporabljeni v procesu pranja sistemskih razmerij moči: uporabljeni kot tisto, kar je treba odstraniti, pa bo vse lepo in prav. To perspektivo rešitve vzdržuje tudi prevladujoči modus razmišljanja o uživanju kot nečem izrazito subjektivnem, dodatno pa jo krepi pozornost, namenjena osebnemu stilu sodobnih populističnih voditeljev kot brezsramnih uživačev. Toda užitek, ki ga lahko prepoznamo pri izvoru sodobnega porasta populizma, ni užitek populističnih voditeljev, temveč je prej to, kar bo predavanje poskusilo razgrniti in analizirati pod imenom »sistemski užitek.«
Predavanje bo v torek, 10. marca 2020, ob 17. uri, v Sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.
Vabljeni! - Čas:10. 03. 2020od 17:30 do 19:00Lokacija:Društvo DIH, Slomškova ulica 25, Ljubljana
Gayday: Držati se za roke ali ne?
Namen novo oblikovane skupine je ponuditi priložnost za neformalno druženje in podporo osebam, ki se identificirajo kot geji (ne glede na spolno identiteto).
Tokratno srečanje bo namenjeno skupini za samopomoč, kjer se bomo osredotočile_i na tematiko izkazovanja naklonjenosti (ljubezni) v javnosti. Pogovarjale_i se bomo o tem, kako se počutimo ob držanju za roke, poljubljanju ipd. v javnosti in zakaj je tako? Kot vedno pa je seveda dobrodošlo, da tudi sami odprete temo, o kateri bi se rade_i pogovorile_i. - Čas:10. 03. 2020od 18:00 do 23:00Lokacija:Nočna izložba Pešaki, Metelkova Mesto, Ljubljana
21. Rdeče zore / (Ne)slišani_e
Nurlama Vidrih, (Ne)slišani_e, 6.3. - 26.4. 2020
Nočna izložba Pešaki, Metelkova Mesto, Ljubljana
Nurlama Vidrih bo v Nočni izložbi Pešak predstavila projekt (Ne)slišani_e, ki se (ne)posredno navezuje in prepleta z njeno avtorsko podobo za letošnji Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. Obsežen projekt sestavljajo trije deli: razstava, performans in zin. Izhaja iz zgodb petih LGBTIQ+ oseb, ki so se v določenem trenutku v času spoznale in globoko povezale na osebni ravni.
Povezale so jih podobne izkušnje življenja in čustvovanja; odraščanje v homo, bi-, lezbo-, trans-, inter-, kvir- fobnem svetu, spopadanje z medvrstniškim nasiljem, težave v duševnem zdravju, ki iz tega izvirajo, občutki (ne)pripadanja in brezdomnost. Njihovi pogovori so se vrteli med temami (samo)sprejemanja, (ne)varnosti, varnejših prostorov, razkritja, diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete ter o pomenu medsebojne podpore in solidarnosti znotraj (feministične) LGBTIQ+ skupnosti. Nenazadnje je njihovo srečanje, na katerem so se zaiskrile mnoge umetniške ideje, omogočila prav omenjena skupnost.
Razstava v Nočni izložbi Pešak bo prvi del celotnega projekta - vizualna upodobitev petih posameznic_kov in njihovih zgodb. Njen sestavni del bodo vizualno uprizorjeni izseki, drobci skupn(ostn)e zgodbe, ki nameravajo opolnomočiti sodelujoče in jih upodobiti tako, kot vidijo sami_e sebe. V tem je tudi bistven poudarek projekta, ki daje glas osebam, odrinjenim na rob družbe. Tudi ta projekt, kot večina drugih feminističnih praks, dokazuje kako pomembno je izpostavljanje različnih osebnih okoliščin v javnosti in kako še vedno krvavo-rdeče potrebujemo vzklikanja feminističnega gesla "osebno je politično".
Razstava bo na ogled do 26.4.2020
Več na: http://pesak.org/
Koprodukcija/soorganizacija: Nočna izložba Pešak in Cirkusarna naokrog - Čas:10. 03. 2020od 18:00 do 19:00Lokacija:Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana
Predavanje dr. Anje Dular: Ženske in črna umetnost
Ob razstavi Knjiga. Znanje. Razum. se nam pridružite na brezplačnem predavanju Dr. Anje Dular.
Predstava o ženskah in njihovi vlogi v družbi, ki je nastala v 19. stoletju, skušali so jih namreč prikazati le kot matere, gospodinje, morda zveste vernice, se je nato projecirala tudi na zgodnejša stoletja. Moderna doba pa jo je odločno revidirala.
Razprave o ženskah v antiki, o njihovi pomembni vlogi v srednjeveški družbi, v zgodnjem novem veku, kažejo na njihov delež na različnih poljih delovanja. Pa vendar imamo od 16. stoletja naprej tudi ženske, ki so stale na čelu tiskarn, knjigarn, druge pa so bile zveste bralke (že Trubar jih hvali!). Knjige, ne le kuharske, so bile del njihovega vsakdanjika. - 11. 03. 2020Lokacija:Metelkova Mesto, galerija Alkatraz, Ljubljana
21. Rdeče zore / Razkrivanje tančice tišine
Đejmi Hadrović, Razkrivanje tančice tišine, 5.3. - 27.3.2020
Metelkova Mesto, galerija Alkatraz, Ljubljana
21. edicijo Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore bo s samostojno razstavo otvorila mlada umetnica Đejmi Hadrović, ki v svoji umetniški praksi naslavlja feministične teme znotraj specifičnega, post-jugoslovanskega prostora in časa; referira se namreč tudi na (pol)preteklo zgodovino. Umetnica “ima močno pozicijo v sodobni generaciji slovenskih umetnic_kov, njeno delo se neposredno nanaša na kapitalizem, na odnos dela in kapitala ter na patriarhalne strukture družbe.” Skozi medij videa, fotografijo in performans se pronicljivo in konsistentno loteva vprašanj spola, večplastnosti identitete, migracij in diskriminacije na podlagi veroizpovedi ter etničnega porekla, ter z ostrino podaja kompleksno kritiko družbe.
Tekst v celoti: http://galerijalkatraz.org/?p=16488
Đejmi Hadrović (1988), rojena v Trbovljah, je umetnica, katere ustvarjanje temelji na časovnem mediju. Leta 2018 je bila nominirana za nagrado OHO - mlada vizualna umetnica. Prejela je nagrado Förderungspreise der Stadt Wien 2018 in je od leta 2017 doktorska študentka na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Poudarek Hadrovićinih umetniških del je na poskusu ekstrapolacije pomembnih kulturnih povezav in ideoloških točk na Balkanu in post-socialistični regiji na splošno. Podrobneje skuša opredeliti feminizem, spolnost in spol v post-jugoslovanskem prostoru. Njeno delo temelji na teoretičnem okviru, ki ga uporablja v sodobni umetniški praksi, kot je video, fotografija, performans in instalacija.
Več o umetnici na http://dejmihadrovic.si/